4 stopnje življenjske transformacije

pexels-photo-87223

Moški svet ima nenapisano pravilo – ne spreminjaj stvari, ki delujejo. Dokler delujejo. In tega pravila se nekako drži kar cel svet. Dokler nam stvari delujejo ali vsaj mislimo, da nam delujejo, ne čutimo potrebe, da bi karkoli spreminjali. No, vsaj večina nas tega ne čuti.

Problem nastane seveda, ker sveto zaupamo svojemu občutku. Če bom začutil, se bom spremenil, pravijo ljudje. Ko bom začutil, se bom začel spreminjati. Pa poglejmo, kje je težava.

Kako poteka naša transformacija, način, kako delujemo v življenju? Vsi vemo, da v življenju vladajo zakoni, fizični in energijski oziroma duhovni, če hočete. Če te zakone upoštevamo, potem nam ti zakoni prinašajo rezultate. Stvari nam funkcionirajo.

Včasih pa z rezultati, ki jih dobivamo v življenju nismo zadovoljni in se začnemo spraševati: “Le kaj za vraga delam narobe?” Na žalost je za večino to edina motivacija, da se sploh začnejo spraševati. Kajti obstajajo tudi ljudje, ki se ves čas sprašujejo: kaj lahko delam še bolje, kako lahko še izboljšam stvari, dobivam večje rezultate.

Prva stopnja naše transformacije je, stanje preden se sploh začnemo spraševati. Smo v stanju “Nezavednega napačnega ravnanja”. Stvari delamo narobe in se tega sploh ne zavedamo. Dokler ne boli in nimamo negativnih posledic, je za nas vse v redu. Na tej stopnji smo tudi najmanj sprejemljivi za spremembe in morebitne predloge. Ne zavedamo se, da bi bilo karkoli narobe. Ne čutimo, da bi se morali spremeniti. Tudi, če pridemo v stik z informacijo in znanjem, ju zavračamo. Ni še čas, ne čutimo, se bom že odločil…

Če nekaj ne vemo, pač ne vemo in če nečesa ne vidimo, pač ne vidimo in zato ne vidimo ne poznamo razloga, zakaj bi delali karkoli drugače. Če želimo biti uspešni, moramo biti ves čas odprti za nove informacije in pripravljeni na učenje. Na ta način ves čas rastemo in ni potrebno, da bi bili v svojo rast in spremembe “prisiljeni”.

Druga stopnja je, ko se nam nekaj zgodi, dobimo opozorilo ali negativen rezultat in se začnemo zavedati, da nekaj ni v redu. Ta stopnja je “zavedno napačno ravnanje”. Sedaj vemo, da delujemo napačno. Večina na tej stopnji začne iskati znanje in informacije kaj mora spremeniti, da pride do željenih rezultatov. Ta stopnja je v bistvu kar konkreten proces v katerem se lahko nekaj časa zadržimo. Dobimo nova navodila in jih bolj ali manj uspešno začnemo aplicirati v življenje. Na poti nam stojijo stare navade in vzorci, ki jih korak za korakom spreminjamo. Prehajamo na naslednjo stopnjo.

Tretja stopnja je “zavedno pravilno ravnanje”. Vemo kaj je res in kaj deluje, vendar moramo ves čas razmišljati in držati fokus, da ne zdrsnemo nazaj v stare načine obnašanja in reagiranja. Stvari še niso avtomatske in se še treniramo.

Četrta stopnja pa je “nezavedno pravilno ravnanje”. Pravilno ravnanje je postalo avtomatsko in se tega sploh ne zavedamo več. Včasih vprašamo kakega uspešnega človeka, kako nekaj naredi in nam ne zna povedati. To gre kar avtomatsko, sploh ne razmišljam kaj delam. In ima rezultate. Pravilne navade in pravilno razumevanje zakonov vesolja ter zemeljskih zakonov je postalo podzavestno.

Na primer, zgodi se ti nepredvidena situacija, ki bi te ponavadi vrgla iz tira. V prvi fazi se moraš kontrolirati: “Ne smeš razmišljati negativno, vse se bo rešilo.” Zavestno prepoznaš negativno razmišljanje, zavestno ustavljaš negativne misli in se prisiliš, da razmišljaš pozitivno. Kasneje pa je to vse avtomatizem. Brez razmišljanja.

Karkoli želimo spremeniti v našem življenju, način razmišljanja, delovanja gremo skozi te štiri faze. Transformacija je proces in ne dogodek. Zanjo potrebujemo znanje in vodstvo in predvsem potrpežljivost. Potrpežljivost do sebe in okolice. In kot pravi ljudska modrost. Če delaš na sebi, imaš dovolj dela, da se nimaš časa ukvarjati z drugimi ljudmi. Lahko pa jih razumeš, podpiraš in motiviraš.