Menu Close

Kratko pismo za mame!

Drage mame!

Največ, kar lahko mama da svojemu otroku je, da sama postane v življenju srečna in uspešna.

Moja mama je bila prestrašena, zaskrbljena, panična, ves čas je videla ovire v življenju, vsi drugi so imeli več sreče, možnosti in priložnosti kot ona in kot mi kot družina.

Bila je ljubeča, zlatega srca in dala bi svoje življenje za nas. Za nas bi si odrezala roko, kot rečemo. Dala nam je vse, kar je imela in kar je znala.

Moje mame ni več, ker je zaradi napačnega življenja, strahu, živčnosti, sekiranja zbolela za rakom in umrla pred šestnajstimi leti.

Rad jo imam in sem ji neskončno hvaležen. Vem, da mi je dala vse, kar je imela in kar je znala. Ne obtožujem je ničesar, vsaj poskušam, da jo ne.

Danes delam na sebi, moj cilj je, da postanem resnično srečen in uspešen. Moj cilj je, da vidim v življenju samo priložnosti in čudovito življenje.

Iskreno povem, ni enostavno. Nisem bil vzgojen v tem duhu, nisem imel vzgleda. Ne želim obtoževati svojih staršev, dali so mi, kar so mogli, vedeli in znali in tisto, kar so dobili sami od svojih staršev in bistveno, bistveno več.

Danes opazujem novodobne mame, ki želijo svojim otrokom dati drugačno otroštvo, kot so ga imele same. Želijo jim dati vse, vse omogočiti, želijo biti zanje in z njimi, ko jih potrebujejo. Razumem jih in vem, da želijo najbolje za svoje otroke.

Želijo najbolje za svoje otroke in pri tem pozabijo nase. Ko otrok zboli, slišim, joj moj otrok je bolan, sedaj ne morem ničesar, nimam časa, moram biti pri svojem otroku. Mojega otroka moram sedaj peljati na vadbo, mojega otroka moram iskat na vadbo, mojega otroka gor in mojega otroka dol. Mojega otroka. Kaj pa sebe?

Moja mama je bila vedno ob meni, ko sem bil zdrav in bolan. Ni pa vedela, da je smisel življenja, da postane srečna in uspešna. Otroci gledajo, kar delaš in se od tega učijo. Ker moja mama ni bila srečna in uspešna, je bilo zame toliko težje v življenju, ker moram sedaj sebe popolnoma reprogramirati, da postanem tak.

Drage mame. Ne delajte panike. Otroci so enkrat bolani in enkrat zdravi. Enkrat imajo vadbo in enkrat so doma. Vsak otrok ima svojega angela varuha, ki je zadnje čase brezposeln, ker mame opravljajo svoje in še njegovo delo.

Drage mame, malo bolj zaupajte življenju. Vse bo v redu, vaši otroci bodo v redu. Vzemite si čas tudi zase, za svojo srečo, za delo na sebi. Otroci se učijo iz tega, kar vidijo, otroci se ne učijo in ne postanejo uspešno od lepih želja. Moja mama je imela zame najlepše želje, uspešnega in srečnega pa me bo naredilo samo delo na sebi.

Drage mame, največ, kar lahko naredite za svoje otroke je, da postanete srečne in uspešne. Da začnete uživati življenje z veliko žlico. Seveda ne smete zanemariti otroke, da se razumemo in v to niti ne dvomim. Pokažite svojim otrokom kako izgleda življenje in zaupajte, da so bolj odrasli in samostojni, kot jim kažete. PS. Danes mame otroke pri desetih letih še vozijo z avto naokoli, v moji mladosti pa so moji vrstniki pri teh letih že hodili na “zmenke”. Jaz sem bil seveda priden.

Zaključek. Največ, kar lahko mama da svojemu otroku je, da sama postane v življenju srečna in uspešna. Danes! Velik objem!

Podobne objave