Danes bi napisal samo par besed o precej pogostem pojavu, ki ga večinoma delamo vsi, moški in ženske.
To je naša potreba po tem, da so stvari sto procentno korektne, na nek način potreba, da imamo prav. Seveda, vse skupaj izhaja iz pomanjkanja naše vrednosti in samopodobe, vendar je to tematika za kdaj drugič.
Zakaj gre? Partner ali partnerka nekaj rečeta, povesta, se hočeta pohvaliti, nam hočeta povedati nekaj “pametnega”, ker na nek način hočeta dobro ali lepo izpasti ali zasijati pred nami.
Velikokrat se to zgodi tudi v družbi, na družinskih ali prijateljskih srečanjih. Poznano?
Vsi smo že bili tukaj in vsi to naredimo vsaj občasno, zavedali se tega ali ne. In s tem ni nič narobe, če ne preveč pretiravamo.
Torej, partner nekaj reče ali nekaj pove … In potem se oglasi drugi partner/ka : “Ni čisto tako, kot praviš … “
Katerakoli verzija tega že je, v katerikoli obliki, je odveč. Tudi če partner nima čisto sto procentno prav ali če je vsaj osemdeset ali devetdeset procentov v pravi smeri, se zadržimo, pustimo mu, da zasije. Pustimo mu/ji da dokonča, pove in se vzdržimo potrebe po komentarju.
Kaj se bo zgodilo? Načeloma nič.
Ko dodamo svojo “šalčko”, partnerja na nek način degradiramo
Kaj pa se zgodi, če, oz. kadar dodamo svojo šalčko in komentiramo? Na nek način degradiramo partnerja in se ob tem ne počuti najbolje. Vsem nam se je že zgodilo. In smo se spraševali. Zakaj za vraga ti je bilo treba to dodati, se spuščati v take detajle? Ni potrebe. PS. Razen, ko je res potreba, kadar so na vrsti bistveno bolj resni življenjski pogovori.
Pustite partnerju, da zasije.
Pustite partnerju, da zasije. Uživajte v njegovem sijaju, saj je vaš partner. Naslednjič bo vrsta na vas!
Bodite čudoviti!
