Z osebno rastjo se ukvarjam že skoraj tri desetletja. Ugotovil sem, da na poti vsakega človeka pride trenutek (včasih je takih trenutkov več), ki je ključen in v katerem mora sprejeti svojo šibkost. Gre za to, da po poti osebne stvari delamo na sebi in se spreminjamo. Nato pa naletimo na področje, kjer je sprememba zelo boleča, povezana z našimi globokimi prepričanji, ki nam sicer ne služijo; skratka naletimo na oviro, ki se nam zdi nepremagljiva. V takšnih trenutkih je zelo pomembno, da ostanemo ponižni in še posebej priporočljivo, da imamo ob sebi nekoga, ki je že šel skozi take stvari.