Zakaj ne deluje Zakon Privlačnosti?

Vsi poznamo Zakon Privlačnosti, gledali smo “Secret” in želimo postati kreatorji svojega življenja. Praksa pa je pokazala drugače. Večina ljudi ima velike težave pri manifestaciji.

Kaj je tisto kar nas ovira, blokira naše manifestacije?Karkoli nas ovira, smo poimenovali “omejujoče prepričanje”. Omejujoče prepričanje je lahko resnično karkoli in je dejansko postal naš izgovor za neuspešnost. Podobno kot pri Policajih “neprilagojena hitrost”. Vedno ko naredimo napako na cestišču in se zgodi nesreča, nismo prilagodili hitrost in smo “sami krivi”. Če je na cesti oljni madež in je naša hitrost 10 km/h in nam ne uspe ustaviti vozila, zopet nismo “prilagodili hitrost”…
Izgovor “omejujočih prepričanj” je postal tudi izgovor “gurujev” zakona privlačnosti, ki učijo kako postati uspešni in nimajo odgovora za težave svojih sledilcev, ki se borijo s svojimi “omejujočimi prepričanji”. In če nimaš rezultata, imaš seveda omejujoče prepričanje, ki te omejuje in loči do tvojega cilja. In ta omejujoča prepričanja je zelo težko odpraviti. 

Kaj se dejansko dogaja? Kaj nam lahko pomaga, da razumemo ozadje in se lažje rešimo iz primeža teh omejujočih prepričanj?

Zakon privlačnosti pravi, da manifestiramo tisto kar oddajamo; energija, ki jo oddajamo, manifestira rezultat. Če želimo doseči cilj in na poti do tega cilja začnemo oddajati dvom, strah, ki pa so zopet seveda rezultat nekih naših omejujočih prepričanj, naša negativna energija blokira rezultat. In tako se vrtimo v začaranem krogu.

Ključ je, da odkrijemo od kod izhajajo te naše blokade, strah, nevera, nezaupanje, dvom. Zakaj ne verjamemo, da je vse mogoče?

Ljudje se rodimo kot popolna bitja, ki v svoji nedolžnosti verjamemo, da je vse mogoče in ne obstajajo nobene ovire. In na začetku mislimo in smo prepričani, da smo mi kreatorji življenja in je vse odvisno od nas in smo sami zaslužni oz. krivi za vse dogodke okoli nas. Npr. mali otrok avtomatsko prevzame odgovornost, če se njegova starša kregata. Jaz nisem dovolj dober, z mano je nekaj narobe, če ni dobrega rezultata.

Naši starši so naša prva izkušnja sveta, prva izkušnja vesolja in prva izkušnja zakona privlačnosti. Celotno vesolje z izjemo človeka deluje po zakonih. In zakon privlačnosti je samo eden izmed teh zakonov. Nikjer še nismo slišali, da bi bila narava ali živali v nasprotju s naravnimi zakoni. Človek pa ves čas. Seveda, da ne bo pomote. Samo človekova dejanja niso v skladu z zakoni in jih krši ves čas, posledice njegovih dejanj pa so v skladu z zakoni oziroma se odvijejo po zakonu, kar pa nam večino časa ni všeč. Če delamo dobro, dobimo dober rezultat- Če delamo slabo, pa dobimo (slej ali prej) slab rezultat. 

Naši starši so naša prva izkušnja zakonov po katerih dobimo rezultat kot otroci. Če upoštevamo zakone, nam pripada rezultat, si ga zaslužimo, če pa ne, pa ga ne zaslužimo. To pomeni, če smo pridni, dobimo nagrado. Včasih pa se v zakon vmešajo naši starši in nas nagradijo kljub temu, da nismo “pridni”. Temu se reče potuha. In na ta način dobimo napačno predstavo kako stvari delujejo in imamo kasneje probleme v življenju, ko želimo izsiliti rezultat, kar pa seveda ne gre. 

Druga skrajnost pa je kaznovanje. Naravni zakoni niso čustveni. Ko jih upoštevamo, nas nagradijo in ko jih ne, nimamo rezultata. To pomeni, da kljub temu, da jaz celo leto nisem upošteval zakona in seveda nisem imel rezultata, če danes naredim stvari drugače in upoštevam zakon, bom dobil drugačen rezultat. Kaj pa naši starši? Vse prevečkrat so čustveni, sprejemajo vajeti v svoje roke in “odločajo” o tem ali smo si zaslužili nagrado ali ne! In to je naša izkušnja z zakonom privlačnosti. Nismo bili pridni in nismo dobili rezultata in potem smo pridni in starši “mislijo”, da nismo bili še “dovolj pridni”, da bi si zaslužili rezultat in nam ga ne dajo… Na ta način zopet dobimo napačno predstavo o življenju kdaj nam pripada in kdaj ne rezultat. 

In potem si v življenju zastavimo nek cilj, gremo proti njemu in začnemo dvomiti, da nam pripada, da smo dovolj dobri, da smo dovolj naredili, ker pač v mladosti, ne glede kaj in kako smo naredili nikoli ni bilo dovolj dobro za naše starše, da bi nas oni nagradili in nam dali rezultat. Mi nismo bili dovolj dobri za nekoga, ki tudi sam zase ni bil dovolj dober, da bi bil nagrajen in to si bili naši Bogovi v mladosti in naša izkušnja življenja. Starši te ne nagradijo in potem ne verjameš, da te bo življenje nagradilo. Starši niso bili pravični in potem ne verjameš, da je življenje pravično. 

Na ta način začnemo oddajat energijo dvoma, strahu, nevere in sami sebi sabotiramo naš “zasluženi rezultat”

In tukaj leži ključ naših omejujočih prepričanj in tukaj leži ključ našega zdravljenja in poti do svobode. Ko začnemo stvari gledati na drugačen način, ko jih razumemo, se avtomatsko spremeni naša energija, ki jo oddajamo in na ta način pritegnemo v življenje nove rezultate. 

Življenje je ljubezen in ljubezen je brezpogojna. Vesolje ima za nas neomejeno nagrad in komaj čaka na nas, da se odpremo, verjamemo in dopustimo, da nam pripadajo. And The Life Will Never Be The Same Again!