“V svojem partnerstvu se počutim precej osamljena”, mi je potožila Tina. “Ne pogovarjava se veliko in velikokrat, ko začneva nek pogovor, postaneva kar jezna drug na drugega”
“Mogoče je zato, ker sva že malo naveličana drug drugega”, je nadaljevala.
“Zakaj pa bi se to zgodilo?” sem jo vprašal.
“Ne vem, mogoče zato, ker ves čas hitiva in se poskusiva zmeniti kar na hitro. Vse hočeva rešiti v trenutku. Utrujena sva od vsega in drug drugega. Mogoče bi si morala vzeti več časa zase”, je razmišljala.
“Mogoče”, sem odvrnil.
“Ogromno stvari me moti na njem, v njegovem načinu govora, kar me prej ni motilo”, je bila iskrena.
“Mogoče se sčasoma to zgodi vsem parom, kaj misliš?” sem jo vprašal.
“Mogoče”, je zavzdihnila. “Samo, ne želim tako živeti naprej, počasi sem že vsega malo naveličana. To ni to, kar sem si želela od odnosa. Kako lahko to spremenim?” je vprašala.
–
Partnerstvo je nekaj, kar nas izpolnjuje oz. bi nas moralo izpolnjevati. Partnerstvo je vir naše sreče in inspiracija za življenje, velikokrat pa postane vse prej kot to.
Kje se zatakne?
Velikokrat se začne s tem, da ne poznamo partnerske komunikacije, ne poznamo jezika partnerja. Ne vemo kako mu povedati, kako razložiti, kako ga prositi, kako ga pohvaliti, kako ga poslušati in kako ga slišati.
Veliko žensk je prepričanih, da razumejo partnerjev jezik, ker partner “naredi vse kar mu rečejo”. Naredi že, da ima mir, ni pa srečen in se ne počuti moškega, sprejetega in koristnega.
Velikokrat se dogaja, da poskušamo partnerju “dopovedati” nekaj in nas ne razume. To izgleda podobno kot srečanje dveh ljudi, ki govorita različna jezika, na primer slovensko in francosko. Francoz nas vpraša za pot. Nekako slutimo, kaj sprašuje in mu poskušamo razložiti. Ne razume. Poskusimo ponovno. Ne gre. Poskusimo razložiti z rokami. Čez nekaj časa oba kriliva z rokami in poskušava komunicirati. Obenem pa sva oba zvišala svoja glasova in sedaj skoraj kričiva in se trudiva, da bi drug drugemu nekaj (do)povedala.
Na tak način je sčasoma videti veliko partnerskih “pogovorov. Zakaj sčasoma? Na začetku, ko smo še zaljubljeni, imamo še veliko energije in potrpežljivosti, ki pa se sčasoma izgubita …
Pomembna so tudi naša Pričakovanja in naše Vrednote, ki ju prinašamo v partnerstvo in se velikokrat razlikujejo od partnerjevih in vse skupaj vodi v mala in večja razočaranja, frustracije in preraste v distanco, ki se pojavi v odnosu.
Vse te stvari načeloma že poznamo in jih poskušamo na takšen ali drugačen način reševati in izboljšati. S knjigami, delavnicami, raznimi terapijami. In vendar ne deluje. Večinoma.
Problem je v tem, da najpomembnejša stvar ostaja nespremenjena in nedotaknjena. In to je področje Energije.
Energija je življenje in življenje je Energija. Naša komunikacija, naši odnosi so sestavljeni samo iz desetih procentov verbalne komunikacije. To je tisto, kar zaznamo z našimi fizičnimi čutili. Vse ostalo je Energija.
Kaj se dogaja?
Ko se pogovarjamo, ko komuniciramo, ko smo v odnosih, oddajamo energijo, vibracijo če hočete. In ta vibracija ni vedno najbolj ljubeča in najbolj nežna. Skozi življenje gremo skozi različne neprijetne dogodke, situacije, od našega otroštva, odraščanja in kasneje tudi v našem partnerstvu. Lahko rečemo, da smo izpostavljeni različnim energijam. In te energije nas poškodujejo in puščajo na nas posledice. Razočaranja, občutek nemoči, jeza, sovraštvo, žalost, osamljenost, občutek zapuščenosti, strahu, puščajo na nas in v nas energijske rane in bolečine. Po eni strani smo ranjeni in poškodovani in po drugi strani se ta energija uskladišči v nas in tvori energijske blokade.
S temi poškodbami in blokadami in našo energijo mi že pridemo v naše partnerstvo; s seboj jih prinesemo iz mladosti in potem zopet zaradi našega naznanja, nerazumevanja kako se iti partnerstvo, kako komunicirati, naših različnih pričakovanj, vrednot, zopet prihaja do situacij, kjer nas energija vseh teh dogodkov, situacij in ljudi s katerimi smo v stiku, še dodatno poškoduje. Zato smo bistveno bolj občutljivi in ranljivi, kot se sploh zavedamo.
Zamislite si, da pademo v trnje in se popraskamo in imamo celo telo polno bolečin in potem pride nekdo, ki nas ima rad in nas objame. Kljub ljubezni, ki jo je hotel izkazati, zaradi bolečin objema odskočimo in mogoče celo zakričimo. In podobno se dogaja v naših odnosih. Če se vaš partner ne odziva na način, kot pričakujemo, potem je velika verjetnost, da je energijsko in čustveno poškodovan.
Kako lahko rešimo svoje partnerstvo in svojo komunikacijo?
Z mojimi strankami najprej pogledamo kaj si od partnerstva sploh želijo. Kaj so njihova pričakovanja. Katera pričakovanja so “upravičena” in za katera je malo verjetnosti, da jih bo partner lahko oz. želel izpolniti. Kaj pričakuje vaš partner. Kako lahko svoja pričakovanja povedati in skomunicirati partnerju. Kaj so vaše in partnerjeve vrednote. Kako lahko te vrednote podpirajo ali pa rušijo partnerstvo in delajo razliko. Kakšno je sploh vaše razumevanje o partnerstvu. Kako se razlikuje od tistega, ki ga ima vaš partner. Stvari, ki so nam razumljive in samoumevne, nekatere smo prinesli “od doma”, mogoče niso tako razumljive in samoumevne.
Komunikacija. Kaj povemo, kako izrečemo in kakšno energijo oddajamo? “Jaz svojega partnerja nikoli ne obsojam”, pravi, znotraj pa čaka vulkan, da izbruhne. In ponavadi sami ne opazimo energije, ki jo oddajamo.
Naslednji korak je delo na Energiji. Stranke vodim skozi Energijski proces zdravljenja, kjer pozdravijo energijske in čustvene rane, odstranijo energijske blokade nastale zaradi preteklih izkušenj in regenerirajo svojo energijo. Ta korak je ključen, če želimo regenerirati naše partnerstvo in ga postaviti na višji nivo.
Naučim jih posebne tehnike za regeneracijo kreativne energije. Spomnite se, ko nimamo dovolj energije, smo bolj občutljivi in ranljivi, pade nam naš nivo potrpežljivosti, hitreje odreagiramo. Več kreativne energije, manj utrujenosti, sproščenost, notranje zadovoljstvo vam spremeni življenje in partnerstvo.
Strankam pomagam ustvariti okolje, ki jih podpira, podpira njihov razvoj in delo na sebi. Vse preveč ljudi dela na sebi samo po občutku, brez pravega repa in glave, kar jim sicer pomaga, da se boljše počutijo, nimajo pa nekega konkretnega napredka in rezultatov. To je kot šola, kjer bi učenci sami izbirali knjige in način svojega šolanja. Pa saj je itak vse, kar potrebuješ na internetu. Ne bi se dobro končalo.
Skupaj naredimo urnik, določimo aktivnosti, ki jih podpirajo, pomagam pri (re)organizaciji družinskega življenja in aktivnosti. To pomeni, da najdemo pot, da moški del ekipe malo več prispeva pri domačih opravilih in dolžnostih. Saj veste, dobra predigra se začne zjutraj, ko mož pomije posodo in obesi perilo!
Partnerstvo sta dva srečna, zadovoljna, zabavna, uspešna in samostojna posameznika, ki drug z drugim delita življenjsko izkušnjo. Vem, večina izmed nas začne s partnerstvom še preden postanemo takšni. Pa vendar, v življenju nam pripada vse najboljše, to si zaslužimo in na nas je, da to postanemo. Zato moramo delati na sebi.
Odnosi so kot vožnja z avtomobilom. Ne glede na to, koliko smo stari, se je moramo naučiti pravilno. In dober mentor nam lahko pri tem zelo pomaga. Lahko se je seveda učimo sami, vendar lahko pričakujemo kake praske na naši poti. Pa srečno vožnjo!