S športom se ukvarjam od svojega desetega leta. Na začetku je bil to skoraj deset let tekmovalni šport na najvišjem nivoju (za ta leta). To pomeni trening nekaj ur dnevno vsak dan, ter sobota in nedelja tekmovanje.
Če tekmovanja ni bilo, je bil trening tudi čez vikend. Vsako pomlad so bile na vrsti nekaj tedenske priprave na morju, kjer smo imeli dva treninga dnevno.
To je bil vrhunski šport. Od osemnajstega leta naprej pa do danes pa z redkimi izjemami treniram vsak dan borilne veščine ali pa je na sporedu kak kondicijski trening. To bi lahko imenoval rekreacija na vrhunskem nivoju.
Moj prijatelj Peter se ravno tako ukvarja s športom. Trikrat tedensko preteče pet kilometrov zaradi boljšega počutja. To se imenuje občasna športna rekreacija.
Petrov oče je navdušen spremlja šport. Na pamet ve vse rezultate in čez vikend nikoli ne zamudi prenosa nogometne tekme. S športom se ne ukvarja, ga pa redno spremlja. On je športni navdušenec.
Vsak ima svoj cilj, svojo vizijo in svojo intenziteto ukvarjanja s športom. In temu so posledično primerni tudi rezultati.
Današnji zapis pa je dejansko namenjen osebni rasti. Veliko ljudi se “ukvarja” z osebno rastjo, dela na sebi. Nekateri občasno nekaj preberejo, če imajo čas si ogledajo kako delavnico. To so navdušenci nad osebno rastjo.
Potem so tisti, ki si osebno rast dajo na urnik. Nekajkrat tedensko delajo na sebi, občasno se udeležijo tudi kake plačljive delavnice. To je občasna osebna rast.
Potem so tisti, ki skoraj vsak dan delajo na sebi. Osebno rast imajo na urniku. Dan začnejo z meditacijo, vsaj deset minut berejo in se izobražujejo in se redno udeležujejo delavnic. To bi v športnem smislu imenoval osebna rast.
Seveda pa so potem še tisti, ki razumejo, da so rezultati v njihovem življenju (na vseh področjih življenja) odvisni od njihovega osebnega razvoja. Če hočeš več, moraš postati več. To so tisti, ki redno delajo pod vodstvom mentorja in je osebna rast del njihovega življenja.
Vsak ima svoj cilj, svojo vizijo in svojo intenziteto ukvarjanja z osebno rastjo. In temu so posledično primerni tudi rezultati.
In vse je v redu. Nič ni narobe in nihče ni nič boljši. Vsak ima svojo vizijo in svoje rezultate, ki si jih želi. Več investiraš vase, več lahko pričakuješ od sebe.
Škoda mi je samo, ko srečam osebo, ki dela na sebi in je tako zadovoljna s svojim počutje in svojim življenjem, pa vidim na daleč, da je samo navdušenka nad osebno rastjo.
Pa s tem ni nič narobe. Je pa škoda, če v sebi nosite veliko več in ne živite svojega potenciala.
Pa zopet s tem ni nič narobe. Kot pravijo, niso vse stvari primerne za vse.
Kdo pa ste vi in kje pa ste vi? In kaj bi želeli postati?
