“Kakšni pa so vaši cilji na področju Partnerstva, sem vprašal Tadeja?”
.
“Rad bi imel čudovito partnerstvo, uspešne otroke, čim več doživel in bil srečen”, je odgovoril.
.
“Še kakšne želje? Kaj pa bolj konkretni cilji? Imate te cilje napisane?”, sem ga vprašal.
.
“Zakaj pa, saj jih vem na pamet, mislim, da ni potrebe”, je odvrnil.
.
“Kaj pa čas, ki ga želite preživeti s partnerko in otroci, si ga planirate, si rezervirate zanje čas na vašem urniku'”, me je zanimalo.
.
“Ne vidim razloga, saj so ves čas okoli mene”, je povedal. “Ko se pojavi potreba, se pač pogovorimo, če pa partnerka ali jaz izraziva željo, da bi bila skupaj, si vzameva čas. Ne komplicirava”
.
“Razumem, ne gre zato, da bi komplicirali. Na začetku ste mi povedali, da želite svoje življenje in svoje partnerstvo dvigniti na višji nivo. Da želite doseči več, izkusiti več, da želite večje poslovne rezultate, da želite ponovno obuditi vaše partnerstvo, razviti vizijo in dati smisel življenju,” sem ga spomnil na najin pogovor.
.
“Res je, zato sem se oglasil pri vas,” je rekel z optimizmom v glasu.
.
“Super, me veseli. In ravno zato morava narediti nek plan. Stvari se ne bodo zgodile same od sebe. Če se vse stvari v vašem življenju dogajajo po občutku, bodo takšni tudi vaši rezultati. Na primer, če se lotite nekega projekta in se morate vmes posvetiti otrokom ali vaši partnerki, izgubljate fokus in vaša pozornost uhaja drugam. Seveda se bo to še vedno občasno dogajalo, ne sme pa postati pravilo.”
.
“Uspešni ljudje si vedno pišejo cilje, na ta način cilji postanejo bolj realni. In pišejo si jih vsak dan, nekateri celo zjutraj in zvečer.”, sem dodal.
.
“Pa imata s partnerko tudi vsak svoje cilje?” sem ga vprašal.
.
“Ko sva se spoznala, sva jih imela, sedaj pa se je nekako vse to izgubilo. Kot, da sem na nek način izgubil sebe. Imava neke skupne cilje, pa še tega ni veliko,” je potožil.
.
“Razumem, ravno tukaj je izziv, pred katerim se znajdeta partnerja,” sem mu pojasnil. “Na začetku, ko se spoznata, sta polna sanj, ciljev in vizije in tudi zaradi tega privlačna drug za drugega. Potem pa se prilagodita in pozabita nase.”
.
“Partnerja morata imeti vsak svoje cilje in vizijo za svoje življenje. In na tem morata delati in se razvijati. V partnerstvu postane dolgčas, ko postanemo dolgočasni, predvidljivi, ko nehamo raziskovati in se zabavati. Potem pa morata imeti tudi skupne cilje, vizijo za njuno partnerstvo, njuno prihodnost. In o tem se morata seveda pogovarjati,” sem nadaljeval.
.
“Izgleda kar precej tega,” je odvrnil. “Sedaj razumem zakaj je treba stvari zapisovati. Drugače se gotovo kar izgubiš. In če si ne postavljaš nobenih ciljev, je res, da se kar poleniš in pozabiš nase. In potem se nekega dne zaveš, da je vse skupaj postalo precej dolgočasno.”

PS. Kako pa gre tebi postavljanje ciljev v življenju in partnerstvu?

Similar Posts