Danes bomo pogledali še en mit osebne rasti, kateremu verjame vse preveč ljudi.

Ko si v stiski potrebuješ sočutje, potrebuješ nekoga, da te posluša. Pa je to res?

Res je, da se ob tem trenutno počutimo bolje. Pa nam to tudi res pomaga?

Ko sem slabe volje, se počutim boljše, ko se potolažim s čokolado. Pa mi to pomaga?

 

Kaj dejansko je sočutje?

Veliko ljudi ne pomisli, da sočutje dejansko pomeni, da jaz ne verjamem, da lahko oseba najde rešitev.

To pomeni, da ne verjamem v osebo!

Sočutje čutim do lačnih v Afriki, ker ne verjamem, da lahko najdejo pot, da imajo vsak dan hrano na mizi.

Če pa jaz verjamem, da lahko oseba najde rešitev, postane močna in pogumna in spremeni svoje življenje, potem ne potrebuje mojega sočutja.

 

Vsak, ki se je kdajkoli znašel v stiski, ima za svojo situacijo razlago.

To se mi je zgodilo, ker … Tukaj sem pristala zato, ker …

To so vse razlogi, ki pa v resnici niso pravi. V stiski smo se znašli preprosto, ker nimamo znanja, kako priti iz stiske in ker nimamo dovolj energije, da bi to znanje (če ga imamo) lahko uporabili.

Verjamem, da je pomembno, da razumem osebo, ki se je znašla v stiski. Razumem, zakaj se je znašla v stiski. In vendar se hkrati ne strinjam z njenim razlogom, zakaj ni mogoče drugače.

Če se sprejmem njeno razlago, bova na koncu oba skupaj jokala.

Koliko prijateljev poznate, ki ves čas potrebujejo sočutje in ko ga dobijo, živijo po starem in nič ne spremenijo?

Po prejetem sočutja nam je malo lažje, vendar, če ne začnemo živeti drugače, ves čas potrebujemo sočutje!

 

Oseba, ki je v stiski ne potrebuje sočutja, potrebuje usmeritev.

Potrebuje nekoga, ki verjame v njo, ji stoji ob strani in ji pomaga, da začne stvari delati drugače.

Nekoga, ki jo drži za besedo in pomaga, da izpolni obljubo, da bo sedaj v resnici drugače.

Oseba, ki je v stiski, ne potrebuje sočutnih prijateljic, potrebuje mentorja, ki jo vodi, ki ji pomaga na novo začeti!

Verjamem, da je to nekaj novega za veliko od vas. Vprašajte se.

 

Ali hočete sočutje, ali hočete novo življenje?

Sam imam nešteto izkušenj, ko so bili ljudje dolga leta v stiski in potem spremenili svoje življenje po enem samem pogovoru. Ker sem jim pomagal videti novo pot, začutiti novo možnost.

Ljudje mislijo, da rabijo predelati stvari. Kaj to pomeni? Ukvarjati se s tem, kar ne veš, ko ne znaš priti ven iz začaranega kroga?

Kaj predeluješ? Če bi lahko sam predelal, bi že predelal.

En sam pogovor s coachem ali izkušenim mentorjem ti lahko spremeni vse. Seveda s takšnim, ki razume te stvari in tako razmišlja. Takšnim, ki ti ne ponuja sočutja, ampak usmeritev.

Ko sem brez denarja, ko nimam partnerja, ko ne vem, kako naprej, ne potrebujem sočutja, potrebujem rešitev, odgovore, korake, novo pot naprej.

V življenju lahko iščemo izgovore ali pa odgovore. Izgovori nas dajejo v razmišljanje, odgovori pa v akcijo, spremembo.

Kaj boste izbrali?

Similar Posts