Velikokrat v odnosu, kjer stvari ne tečejo, kot bi si želeli, nezavedno uberemo lažjo pot.
Namesto, da bi posvetili in rezervirali čas za svojega partnerja, kar nam ni najbolj enostavno, ker mogoče včasih ne vemo, kaj bi skupaj počeli, kaj bi se pogovarjali, svoj čas začnemo usmerjati na otroke, domače ljubljenčke in hobije.
Včasih je lažje preživeti čas z otrokom, ki te obožuje
Včasih je lažje preživeti čas z otrokom, ki te obožuje, kot pa s partnerjem, kjer se moraš ves čas nekaj dokazovati in truditi.
Včasih je lažje iti s psom na sprehod, kot pa prepričevati utrujenega partnerja, da gre zraven.
Včasih je lažje pobegniti v svoj hobi, kot pa navdušiti partnerja, da bi nekaj delala skupaj.
Dokler to ne postane navada.
In potem nekega dne opaziva, da sva se oddaljila.
Ona se posveča otrokom, hodi na sprehode s psom, on tiči na računalniku ali v delavnici.
Ker je to lažje.
In potem sva vedno manj skupaj, vedno se manj pogovarjava.
Vse to vpliva na bližino, intimnost …
Odnos je kot vrt, ki ga je treba negovati, drugače ni pridelka, samo plevel.
Partnerstvo je treba dat na urnik, si planirat in rezervirat čas!
Zopet najti skupen cilj in vizijo.
Odnos bo takšen, kot ga bosta vidva zgradila!
PS. In če želita, vama lahko pri tem pomagam <3
