Celo življenje se že ukvarjam s športom. V mladosti profesionalno, ostali del pa kar visoko rekreativno. Zadnje dve leti se mi dogaja, da sem po malo bolj intenzivni vadbi nenavadno utrujen. Kot bi imel vnetje mišic in zaradi tega včasih zvečer ne morem zaspati. Poskusil sem že vse živo, vsak večer se raztezam z valjčkom in s “konjsko mastjo” namažem mišice. Raziskujem po internetu, pa ne najdem pravega odgovora. Kolega, ki je atletski trener, mi je svetoval, da zgubim nekaj kilogramov. Zopet drugi prijatelj je predlagal vaje za hrbtenico, preko dneva v glavnem sedim in bi mogoče to bil razlog. To moje raziskovanje in preizkušanje traja torej že dve leti. Saj veš, rešitev moram najti sam, kot pravijo, pa še trmast sem povrhu.
Prejšnji teden pa me je kot pravijo srečala pamet. Ne vem sicer, kje sva trčila, vendar me je prešinilo. Mogoče je trpljenja sedaj dovolj in bi poiskal pomoč strokovnjaka. Ta me je poslal na pregled krvi in ugotovil povišano raven kreatinina v ledvicah. Opraviti morava še nekaj testov in potem lahko začnemo reševati situacijo. Več kot dve leti sem čakal in se vrtel v krogu, preden sem se odločil in poiskal diagnozo.
Hvala, da me še vedno bereš. Nisem ti hotel povedati moje zgodbe. Tukaj ni pomembna. Pomemben/a si ti! Ustavi se za trenutek in se vprašaj. Kje v tvojem osebnem življenju, partnerstvu ali poslu delaš podobno in že nekaj časa, preveč časa, poskušaš nekaj rešiti, doseči, se vrtiš v krogu, namesto, da poiščeš diagnozo? Kje te tvoji upravičeni razlogi (izgovori) ustavljajo, da narediš korak naprej in poiščeš pomoč?
