Vprašanje: Prosim za nasvet, kako naj se postavim zase. Vedno, ko nekdo nekaj želi, pomagam, četudi nimam časa. Strah me je reči ‘ne’ in zato vedno prikimam, pa čeprav sama pri sebi nočem. Ne znam se postaviti zase, bojim se, kaj bodo rekli, če bom povedala svoje mnenje, svoje želje, če bom odklonila pomoč. Prosim za nasvet, kako naj postanem malo bolj samozavestna.

Melita

Odgovor: Hvala za vaše vprašanje. Najslabši nasvet, ki ga lahko dobite je, da se postavite na prvo mesto, udarite po mizi in naredite red. Lahko poskusite, vendar boste dobila negativen odziv in boste samo razočarana.

Samozavest večina ljudi napačno razume. Misli, da je povezana z rezultati. Če bi imela rezultate, potem bi bila lahko samozavestna. Rezultate imamo vsi, takšne in drugačne. Samozavest pomeni, da razumemo kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. In to lahko vemo samo mi. Samozavest in ponižnost sta tesno povezani. Če me nekdo pohvali, ker sem nekaj naredil, bi bil lahko ponosen, če ne vem, kam sem dejansko namenjen, kakšen je moj cilj. In ravno tako, ko me nekdo graja; lahko sem potrt, vendar, če vem od kod prihajam in kje sem začel, ni nobenega razloga za moje slabo počutje.

Samozavest pomeni zavest o sebi. Problem je, da velikokrat sami v sebi težko vidimo in odkrijemo te stvari in je bistveno lažje, da nam jih nekdo pokaže. Samozavesti bi nas morali naučiti naši starši in ker nas niso, nas lahko nauči naš mentor.

Samozavest je predvsem notranji proces, proces razumevanja kaj se z nami dogaja, doživljanja in sprejemanja sebe. Najlažje, če želimo to delati sami, napredek naredimo skozi pisanje dnevnika, svojih občutkov, doživljanj in hkrati raziskovanjem (branjem, poslušanjem videov) življenja, kako živijo, doživljajo svet, se čustveno odzivajo, komunicirajo srečni, zadovoljni, ljubezni polni ljudje.

Samozavest je energija, ki jo (ali pa ne) oddajamo in jo začutijo (ali pa ne) drugi ljudje. Ko se postavimo zase, ko resnično čutimo svojo vrednost, potem ljudje to čutijo in sprejmejo. Samozavest je podobno kot avtoriteta, ne moreš je nekomu vsiliti, ljudje je ne bodo sprejeli, ker si glasen ali celi kričiš, samozavest ali avtoriteto si zaslužiš z delom na sebi in delom za druge ljudi.

Strah nas je reči “ne”, ker se bojimo, da ne bomo sprejeti, da ne bomo cenjeni, da bomo izgubili ljubezen. Vse to pa se bojimo, ker mislimo, da te stvari prihajajo od zunaj od drugih ljudi. Ko se naučimo sebe sprejeti, se ljubiti, ko razumemo, da naša vrednost lahko prihaja smo od nas samih, ali mogoče od višje sile, ki je čista ljubezen in ki nas ne glede na vse sprejema in ima rada in ko to začutimo, potem smo svobodni. Ni nas strah in hkrati nimamo nobenega razloga, da bi bili arogantni. Samo smo. Veseli smo če ljubezen prejmemo tudi od drugih, vendar je ne potrebujemo, ker smo sami ljubezen.

Pot samozavesti je proces, ki jo lahko odkrivamo in prehodimo sami, bistveno lažje in hitreje pa jo osvojimo, ko nam pomaga izkušeni mentor, nekdo, ki v nas lahko vidi lepoto in veličino, ki je sami zaenkrat še ne znamo in zmoremo videti.

Povsem vas razumem in velikokrat me vprašajo: “Kaj pa lahko naredim sama?”. Življenje je proces učenja in v mladosti nas učijo naši starši. Velikokrat pa sami niso imeli znanja in sedaj potrebujemo nekoga, ki te stvari, ki jih mi iščemo, že živi in razume. Lahko poskušamo sami odkriti kako se zaveže vezalke, vendar je lažje in hitreje, če nam nekdo pri tem pomaga in stoji ob strani.

Življenje je čudovito, ko imamo mi čudovit pogled na življenje. In prvi korak je, da začnemo sebe gledati kot čudovito in edinstveno bitje, bitje, ki se razvija in je na poti, do svoje popolnosti.

Similar Posts