Te je strah odločitev?

Zakaj nas je v življenju strah odločitev? Zakaj se tako bojimo, da se bomo napačno odločili? Odgovor se skriva v naših negativnih ali neprijetnih izkušnjah glede odločitev v toku življenja, še posebej v mladosti. Vedno, ko smo sprejeli napačno odločitev, smo bili kritizirani, kaznovani z odvzemom ljubezni. “Sem ti rekla, da tega ne smeš delati takole..”, in podobne stvari. In sedaj se bojimo, da če se odločimo napačno, ne bomo sprejeti, ne bomo ljubljeni…

Mame, ko vzgajate otroke, jih vzgajajte z ljubeznijo. Odločitve so nepomembne in so pomembne. Definitivno so nepomembne za vašo ljubezen do otrok. Če se otrok narobe odloči, ga morate naučiti, da prevzame odgovornost za svojo odločitev. Vendar pa ga za napačno odločitev ne smete kaznovati z odvzemom ljubezni, odvzemom podpore, spodbude.

Vsi se učimo in napačna odločitev je “samo” izkušnja, ki jo moramo sprejeti, objeti in prevzeti odgovornost zanjo. Plačati ceno odločitve, če hočete. Vendar je odločitev še vedno samo odločitev. Ni konec sveta. Je izkušnja iz katere se naučimo in gremo naprej.

Naše odločitve so posledica našega znanja oziroma neznanja. Samo to in nič več. Seveda nas včasih naše neznanje stane več, včasih manj. Vendar je to samo to. Nima veze z ljubeznijo in sprejemanjem. Edina izjema bi lahko bila, če bi se vaš otrok zavestno odločal za negativna dejanja. Pa še to morate biti pripravljeni vedno odpustiti in ga/jo sprejeti nazaj.

Naše odločitve ne smejo biti povezane z ljubeznijo, ki jo prejemamo. Smo čudovita bitja, božji otroci če hočete in kot takim nam pripada vsa ljubezen tega sveta. In to ljubezen bi morali prejemati od naših staršev in to ljubezen bi morali kot starši dajati naprej. Seveda pa nismo imeli znanja in je zaradi tega mnogo stvari šlo narobe. Naučiti pa se moramo absolutno prevzeti odgovornost za naša dejanja in posledice naših odločitev, Dobrih in slabih, slave in dobička, kot tudi izgube in poraza.

Torej, če smo starši, moramo razlikovati med dajanjem ljubezni in dajanjem znanja našim otrokom. Naša ljubezen ne sme biti pogojena z njihovimi dejanji. Če pa smo že odrasli in naši starši niso imeli tega znanja in nas je zaradi tega strah odločitev, pa moramo razumeti, da naši starši pač niso imeli tega znanja in nam niso znali dati ljubezni in zato se moramo naučiti, da si jo damo sami.

Življenje je čudovito in življenje je igra. Če jo igramo lahkotno, bomo v njej uživali, če pa je vsaka stvar kot rečemo “na življenje in smrt”, pa se zna zgoditi, da bomo “več mrtvi, kot živi”. Odločitve so “samo” odločitve in izkušnje, ki jih pri tem naredimo “samo” izkušnje. In ko začnemo gledati na tak način, postane svet lepši, prijaznejši in srečnejši.