Danes želim s tabo deliti razmišljanje o življenju. Teden, ki je za mano ni bil najlažji. Pred nekaj dnevi sem izgubil dragega prijatelja, ki se ponesrečil z motorjem. Veš, da te vsaka taka stvar pretrese in začutiš praznino. Podobne stvari se nam dnevno dogajajo. Vozimo se po avtocesti, peljemo mimo nesreče, se za trenutek zdrznemo in nato peljemo naprej. Zvečer poslušamo poročila, zopet je ugasnilo mlado življenje, za trenutek nas pretrese in nato živimo naprej.

Danes ne bi želel razmišljati o smrti, ta je zaenkrat še vedno neizogibni del naše poti, razmišljam o življenju. In to je edino, ki ga imam. Koliko mi je vredno, koliko ga znam ceniti, kaj naredim z njim? Porajata se mi dve vprašanji:

Ali resnično živim svoj potencial? Ali sem srečen, čutim, da dajem vse od sebe ali kot pravijo športniki, “pustim srce na igrišču”? Ali pa živim z rezervo, samo da gre, kalkuliram, da mi ne bo preveč težko, da za vsak slučaj preveč ne reskiram, lahko se opečem in opazujem druge, ki znajo živeti in jim potihoma zavidam. In ko pogledam nazaj, koliko let sem že izgubil, ko odlašam stvari, najdem vedno nove razloge zakaj še nisem uresničil ciljev, ki sem si jih zastavil. Moj prijatelj nima več te možnosti, njegov čas je potekel, priložnost odšla. Ali resnično živim, ali lahko danes rečem iz dna srca, tudi če danes umrem, ali sem res živel, ali sem res doživel vse, kar sem si želel? 

Kaj je moja zapuščina? Seveda, sedaj sem na srečo še živ, pa vseeno. Kaj je tisto, kar zapuščam za sabo, kaj je moja zapuščina, kaj sem naredil, da je svet lepši, po čemu se me bodo spominjali ljudje, ki me poznajo, kaj so se od mene naučili, kaj sem naredil, da je bilo življenje drugih lepše, lažje, srečnejše, bogatejše?

To sem želel podeliti s tabo, želim ti čudovit vikend, ki je pred nami in želim ti, da se za trenutek ustaviš in poiščeš odgovore na ta vprašanja. Sedaj imava jaz in ti še čas. Izkoristiva ga. Pošiljam ti topel objem. Hvala, da me bereš <3

Similar Posts