Se vam kdaj zgodi, da partner odpotuje z otroci na dopust in potem “pozabi” sporočiti, da so srečno prispeli?
Partnerka vas vpraša, kako naj nekaj naredi in “ne utegne” javiti, da ji je uspelo.
Dragemu pošljete sporočilo v katerem ga nekaj prosite in ne odgovori, da je prejel sporočilo in bo zadevo uredil.
Takšnih in podobnih primerov je nešteto. Dogajajo se vsak dan. In na žalost velikokrat puščajo za seboj slab občutek, nejevoljo, nekaterim pa tudi skrb in celo strah.
Veščina imenuje osebna in poslovna komunikacija.
Prejmete email, se zahvalite “Hvala sem prejela”. Nekoga prosite za nasvet, mu sporočite “Hvaležna sem, uspelo mi je”. Otroke dostavite k babici, partnerju sporočite “Živi, zdravi, veseli in prispeli!”.
Potem pa lahko še malo nadgradimo.
Nekdo vas nekaj vpraša, osebno, pošlje po emailu, SMS, messingerju. Imate dve možnosti, ali veste odgovor ali pa ga (še) ne veste.
Če veste, bi vam priporočil, da se navadite, prav ste prebrali, to je stvar navade, da takoj odgovorite. Porabili boste najmanj časa in ne boste pozabili na odgovor.
Potem pa je tukaj situacija, da odgovora še ne veste, se ne morete odločiti ali pa nekoga čakate. Kaj v tem primeru naredi večina?
Nič. Nič! Pusti tistega, ki mu je poslal vprašanje čakati. Mislim, da to ni najlepša navada, lahko rečemo razvada, lenoba, mogoče samo neznanje.
Če nečesa ne veste, to napišite, če še ne veste, napišite. Bo šlo? “Hvala za vprašanje, vam sporočim kasneje” (Še lepše je, če napišete, sporočim danes zvečer, jutri do 12h). “Čakam še neke informacije, vas obvestim čez dve uri.”
Tišina na drugi strani je vedno znak nespoštovanja, čeprav se tega velikokrat ne zavedamo. Ko nam je mar za nekoga, poskrbimo zanj. Spomnite se prvih zmenkov, ni bilo problem komunicirati. “Prihajam. Pridem čez minutko. Se res opravičujem, nekaj je prišlo vmes, zamudim deset minut” Se še spomnite?
Iz moje desetletne coaching prakse, vam lahko iskreno povem, da ima skoraj 95% oseb, ki jim pošljem neko sporočilo na FB ali preko emaila in mi nič ne odgovori ali odgovori šele čez teden dni, takšne komunikacijske “situacije” tudi v svojem partnerstvu. In to ni dobro. In tukaj vam lahko pomagam, da zadeve zopet ali sploh prvič stečejo.
Upam, da vam je bil članek koristen. Zapomnite se, komunikacija ni stvar sposobnosti, jaz pa nisem komunikativen, komunikacija je stvar navade in discipline, oboje pa stvar odločitve.
Odločite se še danes, da bo vaša komunikacija odslej drugačna!
